Kalsko domačijo sestavljajo stara obnovljena hiša, nov, a skladno s tradicijo narejen počitniški skedenj nad staro kletjo ter vrtna večnamenska uta.

Ime Kalska je dobila po gospodarju, ki je bil doma v sosednji vasi Kal. Trije otroci, rojeni in odrasli v tej hiši, so odšli vsak na svojo stran, hiša pa je po smrti mame ostala osamljena in zapuščena. Obnovljena je obdržala zunanje dimenzije in notranjo razporeditev, dozidane pa so bile kopalnice in prostori, ki obiskovalcem nudijo sodobno bivanje. Izstopajo ohranjeni tramovi v pritličju in na podstrešju, kjer sobi s kopalnico nudita prijeten občutek domačnosti. Hiža - osrednja soba v nadstropju - je ostala nespremenjena; ima pet tipično oblikovanih okenc s polkni in kipec sv. Marije v kotu. Gospodu Antonu, rojenemu v tej hiši, ta kipec pomeni več kot samo sobni okras, saj ob pogledu nanj rad obuja mladostne spomine.

Prek hodnika je kuhinja, ki je prav tako ostala nespremenjena in ima na okencih še dodatne zunanje rešetke. Ta dva dela sta medsebojno povezana s stopniščem in predstavljata celoto, ki omogoča samostojno bivanje največ osmim gostov.

V pritličju je še soba z zunanjim vhodom, servisni prostor ter sprejemna pisarna.

Hiša je član Zavoda za razvoj hiš s tradicijo, katerega glavni namen je ohranjanje kulturne dediščine tako v arhitekturi kot v običajih.

Ob hiši stoji stara klet, ki je ohranjena nespremenjena, nad njo pa je iz domačega hrastovega lesa in na tradicionalen način, brez barvil in zaščit, narejen nov skedenj. Njegova zunanjost se povsem prilega okolju, saj ga krasita širok »gank« in terasa, namenjena počitku na svežem zraku. Notranjost pa je urejena sodobno: v mansardi so tri sobe s kopalnicami, ki sprejmejo devet gostov.

Kleti dela družbo še letna kuhinja, pred katero je velik odprt prostor, namenjen predstavitvam ali druženjem s pogostitvami; prostora je za več kot 40 ljudi.